Drugo poglavje: Funkcija pulpe
Pulpa izpostavlja vlakna strižni sili. Poleg drgnjenja in raztapljanja pulpe lahko spremembe v vlaknih med postopkom pulpe obravnavamo kot: Pod učinkom pulpe se celične stene vlaken premaknejo in deformirajo. Nato se plast P in plast S1 delno zlomita in vlakna se razrežejo. Nato vlakna vpijejo vodo, nabreknejo in postanejo fina vlakna. Poleg tega nastanejo delci vlaken, ki povzročijo deformacijo vlaken, kot so zvijanje, zvijanje, stiskanje in raztezanje. Te spremembe neposredno vplivajo na kasnejše oblikovanje papirja in prilagodljivost poliestrskega sušilnega sita. Pravzaprav teh učinkov in stopenj spreminjanja vlaken ni mogoče popolnoma ločiti; pojavljajo se izmenično. Pri različnih pogojih pridobivanja kaše tudi različni učinki in spremembe vlaken niso enaki. Poleg tega bodo različne oblike vlaken posredno vplivale na življenjsko dobo in učinkovitost dehidracije sita za sušilni stroj iz poliestra. Sledi podroben opis.
Učinek kaše na vlakna
Mehansko delovanje celuloze povzroči, da se koncentrična plast finih vlaken v plasti S₂ upogne, premakne in deformira, s čimer se povečajo vrzeli med finimi vlakni in molekulam vode olajša prodiranje. Ohlapnost strukture vlaken, ki nastane v tem procesu, je treba razumno uskladiti z mrežno strukturo poliestrskega sušilnega sita, da se optimizira učinek dehidracije. Preden se plast P zlomi, sta za premik in nabrekanje plasti S določene omejitve. Nasprotno pa bosta zaradi premika in nabrekanja plasti S₂ vlakna postala mehkejša, kar bo spodbudilo lomljenje plasti P in plasti S₁. Poleg tega bo povečanje stopnje tvorbe finih vlaken na površini vlaken zmanjšalo oprijem brozge na površino poliestrskega sušilnega sita. Premik celične stene lahko opazujemo pod polarizacijskim mikroskopom s svetlo točko na mestu odmika. Vlakna, ki niso bila obdelana v kašo, imajo že svetle pike odmika. Po lupljenju se poveča število svetlih lis. Ko lupljenje poteka, se svetle lise postopoma širijo in postajajo jasnejše. Premik vlaken lahko razdelimo na tri oblike. Raziskave kažejo, da se pri cistah iglavcev premik večinoma pojavi na mestu pektinskih žarkov.
